Ne mislite, da lahko delate kakor hočete, nekdo vse gleda…
Človek, ki poskuša sedeti na dveh stolih, prej ali slej konča na tleh.
Gre za zakon, ki deluje po principu sebičnosti oziroma pohlepa.
Povedal vam bom zgodbo.
Gre za Sašo, človeka, ki je živel z družino, natančneje z ženo Olgo in dvema otrokoma.
Čeprav mu v življenju ni nič manjkalo, je bil nenehno nezadovoljen.
Svoje nezadovoljstvo je pogosto izražal z jezo in godrnjanjem.
»Saša, bliža se novo leto, treba se je dogovoriti, koga bova povabila, kaj bova pripravila in kako bova praznovala,« je Olga plaho povedala možu in ga nežno pogledala.
»Da, prihaja. Utrujen sem od tega. Povabi kogar hočeš, če hočeš kuhati – izberi kar hočeš, meni je vseeno«.
Olga je bila nekoliko prizadeta, nato pa jo je razjezilo, ker je sredi pogovora zazvonil telefon in Saša se je takoj oglasil. »Saša, je kaj resnega?«
On jo je ignoriral in nadaljeval z pogovorom po telefonu. “Ja, vse je v redu, denar je bil nakazan,” je rekel Sasha nekomu po telefonu.
Nenadoma je bila povezava prekinjena, ker je bil Sašin račun porabljen.
Olga je samo pogledala moža in mu dala denar s svoje telefonske kartice.
Začel je kričati nanjo in ji očitati, da je to storila, ne da bi ga vprašala.
Očital ji je, da denar zapravlja brez razmišljanja.
Olga je pobirala perilo po vsej hiši.
Ko je vse našla in dala v pralni stroj, je Saša zamrmral, naj se njegovih stvari ne dotika, ni prosil, naj mu kaj opere.
Verjetno vam je ta zgodba znana. Morda je takih družin več, kot si mislimo.
Eden ne potrebuje ničesar, drugi nič ne prosi in na koncu so vsi nezadovoljni.
Ženska je nezadovoljna z moškim, moški z žensko, na koncu pa se vse trpljenje prenese na otroke.
Težko je reči, kdo ima prav in kdo ne.
V naši zgodbi mož pravi, da ne potrebuje ničesar in da ni ničesar prosil, a vseeno na koncu porabi tisto, kar ni prosil, žena pa je to vseeno naredila namesto njega.
Saša, lik iz naše zgodbe, je zase našel odličen položaj, izjemno ugoden, v katerem iz vsega potegne največ.
Nič ni potreboval, to je ponavljal, pa vendar ga je vse čakalo: imel je sveže pripravljeno kosilo, denar na telefonu, čisto perilo, vse to od ženske, ki je ni nič vprašal.
In kar je najboljše – zanjo mu ni bilo treba narediti ničesar, saj navsezadnje ni niti prosil za nič.
Žal pa takšna zveza ni večna.
Prej ali slej bo prišel trenutek, ko bo imela Olga dovolj.
Človeku, ki uporablja sadove dela drugih ljudi, ni treba grajati in zavreči teh istih sadov, ker če sediš na dveh stolih, lahko končaš na tleh.
