»Gospod, ne prosim za čudeže ne za prikazni, temveč za vsakdanjo moč.
Nauči me umetnosti majhnih korakov.
Naredi me bolj pozornega in iznajdljivega, da bi se v raznolikosti vsakdanjega življenja ustavljal ob odkritjih in izkušnjah, ki me navdušujejo.
Nauči me pravilno razpolagati s časom svojega življenja.
Podari mi tankočuten občutek, da ločim pomembno od nepomembnega.
Prosim za moč zmernosti in samonadzora, da ne bi skozi življenje lahkomiselno plaval in zdrsnil, temveč razumno načrtoval potek dneva.
Da bi lahko videl vrhove in širine ter da bi si včasih vzel čas za uživanje v umetnosti.
Pomagaj mi razumeti, da iluzije niso v pomoč.
Ne spomini na preteklost ne sanje o prihodnosti.
Pomagaj mi, da bom tukaj in zdaj ter da sprejmem ta trenutek kot najpomembnejši.
Reši me naivnega prepričanja, da mora biti v mojem življenju vse gladko.
Podari mi jasno spoznanje, da so težave, porazi, padci in neuspehi le naraven, sestavni del življenja, zaradi katerih rastemo in dozorevamo.
Opominjaj me, da se srce pogosto upravičeno upira.
Pošlji mi ob pravem času nekoga, ki ima pogum, da mi pove resnico – a naj mi jo pove z ljubeznijo!
Vem, da se mnogi problemi rešijo, če ničesar ne storimo, zato me nauči potrpežljivosti.
Ti veš, kako močna je moja potreba po prijateljstvu.
Daj, da bom vreden tega najlepšega in najnežnejšega daru usode.
Daj mi bogato domišljijo, da bom ob pravem času, na pravem mestu, v tišini ali z besedami, komu podaril potrebno toplino.
Naredi iz mene človeka, ki zna doseči tiste, ki so resnično na dnu.
Reši me strahu, da bi kaj zamudil v življenju.
Ne daj mi tega, kar si želim, temveč to, kar resnično potrebujem.
Nauči me umetnosti majhnih korakov.«
Prevod molitve: luftika.rs
