💶 Kolikšen bo primanjkljaj? Od kod prihaja denar in kaj načrtujejo za občine? In predvsem: ali menite, da država gospodarno porablja naš denar?👇 Preberite več in povejte svoje mnenje!
Državni zbor je potrdil državna proračuna za leti 2027 in 2028.
Država bo v vsakem od teh dveh let načrtovala približno 19,4 milijarde evrov odhodkov, prihodki pa bodo precej nižji.
To pomeni, da bo Slovenija tudi v prihodnjih letih poslovala s primanjkljajem, čeprav naj bi se ta v letu 2028 zmanjšal.
Gre za izjemno velike zneske, zato se postavlja vprašanje, od kod bo država dobila denar in za kaj ga namerava porabiti.
Prihodnje leto skoraj 19,4 milijarde evrov odhodkov
Po podatkih Ministrstva za finance so za leto 2027 načrtovani prihodki v višini 17 milijard evrov, odhodki pa bodo dosegli 19,4 milijarde evrov.
Razlika med prihodki in odhodki pomeni približno 2,3 milijarde evrov proračunskega primanjkljaja oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.
Tudi v letu 2028 bo država načrtovala približno 19,4 milijarde evrov odhodkov.
Prihodki naj bi se medtem povečali na 17,7 milijarde evrov, primanjkljaj pa naj bi se zmanjšal na 1,7 milijarde evrov oziroma dva odstotka BDP.
| Leto | Prihodki | Odhodki | Primanjkljaj |
|---|---|---|---|
| 2027 | 17,0 mrd. € | 19,4 mrd. € | 2,3 mrd. € |
| 2028 | 17,7 mrd. € | 19,4 mrd. € | 1,7 mrd. € |
Od kod bo država dobila denar?
Največji del prihodkov državnega proračuna prihaja iz davkov.
Med najpomembnejšimi so davek na dodano vrednost, dohodnina, davek od dohodkov pravnih oseb in trošarine.
Vlada za leto 2027 načrtuje približno 14,2 milijarde evrov davčnih prihodkov.
Rast naj bi bila povezana predvsem z zaposlenostjo, potrošnjo in poslovanjem podjetij.
Za leto 2028 so načrtovani prihodki v višini 17,7 milijarde evrov.
Ministrstvo pričakuje nadaljnjo rast predvsem na področju davčnih prihodkov.
Za kaj bo država namenjala največ pozornosti?
Vladni proračunski načrti med prednostnimi področji izpostavljajo večje investicije, prometno infrastrukturo, obnovo po naravnih nesrečah, obrambo in zaščito ter znanstveno-raziskovalno dejavnost.
V letu 2027 naj bi se nadaljevala tudi vlaganja v črpanje evropskih sredstev in različne razvojne projekte.
Pomembno mesto v proračunu imajo tudi pokojnine in druge zakonske obveznosti države.
Ministrstvo za finance zagotavlja, da bodo upravičenci prejeli pripadajoče socialne prejemke v zakonsko določeni višini in rokih.
Tudi občine bodo prejele več denarja
Ena od pomembnejših novosti za lokalne skupnosti je višja povprečnina.
Ta bo v prihodnjih dveh letih znašala 915 evrov na prebivalca, kar je 70 evrov več kot letos.
Povprečnina je pomembna za financiranje zakonskih nalog občin.
Vpliva torej tudi na finančne možnosti lokalnih skupnosti pri zagotavljanju javnih storitev.
Kaj pa dohodnina?
Sprejeti zakon o izvrševanju proračunov določa, da bo tudi prihodnje leto uskladitev davčnih olajšav in dohodninske lestvice 75-odstotna.
To je pomemben podatek za zaposlene, saj se način usklajevanja dohodninske lestvice pozna pri obdavčitvi dohodkov.
Vendar to samo po sebi ne pomeni enakega zvišanja neto plače za vse zaposlene.
Dejanski učinek je odvisen od višine dohodka in drugih okoliščin posameznika.
Proračun je sprejet, vprašanje porabe pa ostaja
Vlada poudarja, da proračuna zagotavljata stabilne javne finance, razvojne naložbe in postopno zmanjševanje primanjkljaja.
Opozicija je med razpravo opozarjala na načrtovana sredstva za posamezna področja, predvsem na vprašanja financiranja zdravstva, šolstva in socialnih pravic.
Dejstvo je, da bo država v naslednjih dveh letih razpolagala z ogromnimi zneski.
Za prebivalce pa bo najpomembnejše, ali se bodo načrtovane milijarde poznale tudi v kakovosti javnih storitev, infrastrukturi in vsakdanjem življenju.
Kaj menite vi – ali država z našim denarjem ravna gospodarno?
Vir/povzeto: Ministrstvo za finance, Delo.
