❤️ Kdaj ste nazadnje obiskali starejšega sorodnika ali soseda samo zato, da bi z njim spili kavo in poklepetali?
Osamljenost ni vedno vidna.
Človek ima lahko otroke, vnuke in ljudi, ki ga imajo radi, pa se kljub temu vsak dan spopada z občutkom praznine.
Prav takšno zgodbo je objavil hrvaški Dnevnik.hr, ki je predstavil 74-letno Mirjano.
Po smrti moža se je njeno vsakdanje življenje močno spremenilo.
Ostale so navade, ki sta jih nekoč delila, vendar zdaj nimajo več istega pomena.
Posebej boleča je zanjo jutranja priprava kave, ko jo spomin na skupno življenje znova spomni na človeka, ki ga ni več.
Mirjana ima otroke in vnuke, ki jo obiskujejo, vendar to ne odpravi občutka osamljenosti, o katerem je spregovorila v osebni izpovedi.
Osamljenost ni vedno povezana s tem, da človek nima nikogar
Pogosto si predstavljamo, da je osamljen predvsem človek, ki živi sam in nima družine.
Toda občutek osamljenosti je lahko prisoten tudi pri ljudeh, ki imajo sorodnike in občasne obiske.
Včasih ne gre za pomanjkanje ljudi v življenju, ampak za izgubo vsakodnevnih pogovorov, skupnih navad in občutka, da je nekdo del dogajanja.
Mirjanina zgodba je prav zato tako pretresljiva: ne opisuje samo življenja po izgubi partnerja, temveč tudi spremembo občutka pripadnosti.
Gre za osebno izpoved ene ženske, ne za raziskavo, iz katere bi lahko sklepali, da vsi starejši doživljajo enako izkušnjo.
V Sloveniji je starejših več kot 480.000
Tema je pomembna tudi v Sloveniji.
Po podatkih Statističnega urada je na začetku leta 2026 pri nas živelo 481.057 ljudi, starih 65 let ali več. Predstavljali so 22,5 odstotka prebivalstva.
Ta podatek ne pove, koliko starejših je osamljenih, kaže pa, kako velik del prebivalstva predstavljajo ljudje, pri katerih je pomembno ohranjati socialne stike, samostojnost in vključevanje v skupnost.
Obstajajo tudi organizirani programi pomoči
V Sloveniji deluje program Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše.
V njem prostovoljci obiskujejo starejše od 69 let, ki živijo doma, preverjajo njihove potrebe in jim pomagajo oziroma organizirajo ustrezno podporo.
Pomoč lahko vključuje druženje, spremstvo, prevoz ali druge oblike vsakdanje podpore.
Toda tudi brez vključitve v organiziran program lahko veliko naredimo sami.
Včasih je dovolj, da starejšega sorodnika pokličemo, ga povabimo na kavo ali ga obiščemo brez posebnega razloga.
Kdaj ste nazadnje obiskali starejšega sorodnika?
V hitrem vsakdanjem ritmu se lahko zgodi, da obiske vedno prestavljamo na naslednji teden.
Starejšim pa lahko že kratek pogovor pomeni veliko.
Mirjanina zgodba nas spomni, da osamljenost ni vedno nekaj, kar opazimo na prvi pogled.
Morda je prav zato vredno, da se občasno ustavimo in preverimo, kako so ljudje okoli nas.
