Zagotovo ste že slišali rek “kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade”.
Ta rek nam pove, da imajo lahko naše želje in dejanja do drugih ljudi resne posledice za nas same.
Toda ali ta rek res drži?
Ko analiziramo naše odnose z drugimi ljudmi, lahko opazimo, da veliko lastnosti, ki jih vidimo pri drugih ljudeh, pravzaprav prepoznamo pri sebi.
Tudi ko z drugo osebo nimamo nič skupnega, nam čustva in psiha jasno sporočata, da med nami in drugimi ljudmi obstaja povezava.
To je tisto, kar globoko v sebi prepoznavamo pri drugih.
Psihologi pogosto poudarjajo pomen odpuščanja, kot načina za sprostitev negativnih čustev, ki jih čutimo do drugih ali do nečesa.
Zakaj je to tako pomembno in resnično?
Mi smo nezavedno povsod okoli nas.
Drugi ljudje so naš odsev, naše telo pa prepozna samo nas same.
Ko nekomu zaželimo nekaj slabega, telo to zelo jasno razume, vendar se projicira le na nas, saj naše telo prepozna samo nas in vsi ljudje so le naš odsev.
To pomeni, da ko nekomu želimo slabo ali delamo škodo drugim, pravzaprav škodujemo sebi.
Vsa naša negativnost je naša lastna in bolj kot bomo jezni, slabše bo.
Tudi ko smo jezni na nekoga drugega, smo oseba, ki doživlja negativna čustva.
Psihologi nas spodbujajo k odpuščanju drugim, saj je odpuščanje dejanje sproščanja negativnih čustev, ki jih čutimo do nekoga ali nečesa.
Če dovolimo, da nas ta čustva mučijo, se bodo projicirala vase.
Ko odpustimo, bomo občutili olajšanje.
Podobno je izkustvo hipnoze ali aktivne imaginacije, tehnike, ki nas učijo potopiti se vase in občutiti svoje bitje zelo iskreno in intenzivno, brez vmešavanja razuma.
Odpuščanje ni lahko, a vsekakor moramo poskusiti.
Odpuščanje pomeni, opuščanje vseh negativnih čustev, ki zastrupljajo naše življenje in naše bitje.
Ko odpustimo drugim ljudem, bodo naša negativna čustva izginila.
Odpuščanje žalitve ne pomeni, da smo šibkejši, ampak prikazuje našo moč in pogum, da osvobodimo negativnosti.