Vse manj mladih zaposlenih želi prevzeti vodstvene vloge, in če podjetja ne bodo uspela razviti novih vodij in opogumiti pripadnikov generacije Z, da sprejmejo vodstvene položaje, bi se lahko soočila z velikimi izzivi pri ohranjanju organizacijske učinkovitosti.
Za generacijo Z se uspeh v karieri ne meri več z napredovanjem po hierarhični lestvici.
Mnogi mladi zaposleni prednost dajejo ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem namesto večji odgovornosti in daljšemu delovnemu času.
Ta trend postaja vse večji izziv za podjetja, od katerih se mnoga že spopadajo z razvojem nove generacije vodstvenih delavcev.
»Po globalnih raziskavah si le približno šest odstotkov pripadnikov generacije Z želi prevzeti višje vodstvene položaje in postati šef. Za organizacije in njihove strukture to predstavlja zelo velik problem,« je za Euronews povedal Tomasz Szklarski, izvršni direktor podjetja Enpulse in strokovnjak za vključenost zaposlenih.
Po njegovih besedah je nenaklonjenost mladih delavcev do vodstvenih vlog prvenstveno posledica vse večjih odgovornosti, ki spadajo k tem delovnim mestom.
V zadnjih nekaj letih se je znatno povečalo število zaposlenih, ki odgovarjajo enemu vodji.
Povprečna velikost ekipe, ki jo vodi en menedžer, se je podvojila – s približno šestih na okoli 12 ljudi.
To ustvarja vse večji pritisk na vodje. Na eni strani odgovarjajo upravnim odborom in višjemu vodstvu za uresničevanje poslovnih ciljev.
Na drugi strani pa se od njih pričakuje, da podpirajo razvoj, motivacijo in dobrobit vedno večjih ekip.
»Generacija Z je skrbno pretehtala, kaj ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem pomeni v primerjavi z žrtvami, ki so potrebne, da nekdo postane šef. Mladi jasno vidijo breme, ki prihaja z vodstvenim položajem. Vodja odgovarja tako svojim nadrejenim kot tudi vse večjim ekipam, ki potrebujejo stalno podporo,« je dejal Szklarski.
Problem, ki bi lahko še posebej prizadel Evropo
Zmanjšano zanimanje za vodstvene položaje ni le problem posameznih podjetij, temveč globalni trend, ki bi lahko še posebej prizadel Evropo, kjer demografske spremembe že povzročajo zmanjševanje števila delovne snage.
»Ljudi, ki delajo, bo vse manj, zlasti v Evropi. Če ne bomo usposobili nove generacije vodij in pripravili ljudi do tega, da prevzamejo odgovornost za ekipe, se bomo soočili s čedalje večjimi izzivi pri ohranjanju organizacijske učinkovitosti,« je opozoril strokovnjak.
Čeprav umetna inteligenca vse bolj prodira v poslovni svet in avtomatizira številne procese, Szklarski meni, da ne bo rešila težave s pomanjkanjem vodij.
Po njegovih besedah še vedno ni jasno, ali bi bili zaposleni pripravljeni sprejemati navodila od algoritmov ali pa lahko umetna inteligenca resnično uspešno nadomesti vlogo vodje.
Vodenje ekip še naprej zahteva veščine, ki jih je težko nadomestiti, vključno z empatijo, vzpostavljanjem odnosov, motiviranjem zaposlenih in sprejemanjem odločitev, ki upoštevajo človeško plat organizacije.