Postrežba v tujem jeziku spet razburja: Je stik v slovenščini stvar osnovnega spoštovanja ali nepogrešljiva zakonska obveza?
Nedavni incident v ljubljanskem lokalu, kjer so gosti zaradi strežbe v srbskem jeziku zapustili mizo, je na omrežjih sprožil burno razpravo o pomanjkanju slovenščine v domačih gostilnah.
Dokler eni poudarjajo, da je pozdrav v domačem jeziku stvar osnovnega spoštovanja do stranke, drugi opozarjajo na akutno pomanjkanje kadra v gostinstvu.
Na Facebooku je zapisala, da je z družino obiskala lokal Makalonca ob Ljubljanici, kjer jih je natakarica ob prihodu nagovorila v srbskem jeziku. “Pride natakarica in nas nagovori v srbskem jeziku. Odšli smo ven, ne, to se nama je zdelo nesprejemljivo,” je zapisala in dodala, da namerava primer prijaviti.
Poudarila je, da nima nič proti tujim delavcem — pričakuje pa vsaj osnovni trud. “Pet stavkov bi se naučila. Ko pridemo na Hrvaško ali v Srbijo, se Slovenci trudimo govoriti njihov jezik. Tukaj, v Sloveniji, tega ne bom dovolila.“
Kaj pravi zakon in kaj realnost na trgu?
Primer odprva dolgoletno dilemo med zakonskimi obveznostmi in realnim stanjem na trgu dela:
Zakonska obveza: Zakon o javni rabi slovenščine jasno določa, da morajo vsa podjetja v Sloveniji s strankami primarno poslovati v slovenskem jeziku. Tuji jezik je lahko le dopolnitev, ne pa nadomestilo.
Stanje v praksi: V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pojasnjujejo, da se delodajalci zaradi hude stiske s kadri vse pogosteje odločajo za zaposlovanje tuje delovne sile. Učenje jezika zahteva čas, zato gostinci pogosto izbirajo med pomanjkljivo jezikovno postrežbo ali zaprtim lokalom.
Primer tako znova odpira vprašanje: ali lahko pričakujemo dosledno rabo slovenščine v panogi, ki obupano išče nove delovne roke?