To bi morali prebrati vsi starši! 
Jessica Dimas, znana pisateljica, je svojemu sinu napisala zelo ganljivo pismo, ki bo skoraj vsaki mamici privabilo solze v oči.
Preberite to:
“Dragi sin.
Ne boš se spomnil tiste noči, ko sem sama ležala v bolnišnici, v najstrašnejših in hkrati najlepših bolečinah, gledala v luno in tiho šepetala tebi in sebi: “Zmoreva to!”
Ne boš se spomnil, kako si me pogledal le nekaj sekund po tem, ko si prišel na ta svet, in ne boš se spomnil, kako sem te potegnila na prsi in ti na uho zašepetala “Hej, srček”.
Ne boš se spomnil, kako si v trenutku, kot s čarobno paličico, ozdravil mojega zlomljenega duha, ozdravil moje srce in popolnoma napolnil moje življenje.
Bila sem popolnoma zlomljena, preden si se rodil, a ti si me spet sestavil.
Ne boš se spomnil, kako sem te vedno ponosno gledala, kamor koli si šel.
Vedno si bil najlepši fant v sobi.
Vedno in povsod.
Ne boš se spomnil, kako so me tvoje neumnosti vedno spravljale v smeh, a šele ko si bil dojenček, sem spoznala, da imaš čudovito srce.
Ne boš se spomnil, kako sem ti počesala lase in ti odmaknila lase s čela in kako si takrat izgledal.
Brez ene same besede sta se najini duši dotaknili in povedali tisto, kar vse besede tega sveta ne morejo povedati.
Ne boš se spomnil neskončnih iger žgečkanja, ki sva jih imela najraje, niti tega, kako sem vedno goljufala samo zato, da bi te držala čim bližje in tvoj obraz prekrivala s poljubi.
Ne boš se spomnil vseh tistih noči, ko sem v strahu šla spat.
Strah pred materinstvom.
Sem dovolj dobra?
Sem že neštetokrat kaj zamočila?
Bom lahko kdaj mati, kot si jo zaslužiš?
Ne boš se spomnil, kako se je moje srce z vsakim pomembnim mejnikom v tvojem razvoju vsakič znova razstavilo in sestavilo v še večje.
Ko sem gledala pesek, kako gre skozi peščeno uro, sem bila vesela, ko sem te videla rasti in se razvijati.
Ne boš se spomnil, kako sem držala tvoja drobna stopala v rokah in si predstavljala, kako bodo nekega dne zrasla, postala večja od mojih in kako jih bom morala izpustiti.
Ti se ne boš spomnil, ampak jaz se bom.
Te spomine bom hranila v svojem srcu dovolj tesno za oba!«
