Preberite, kaj je Larijani zapustil svetu! 🔥
Izrael trdi, da je v napadu na Teheran ubil Alija Larijanija, enega ključnih ljudi iranskega varnostnega aparata. Iranske oblasti pa so kmalu zatem objavile njegovo domnevno rokopisno sporočilo.
Izraelski obrambni minister Israel Katz je sporočil, da je bil Larijani ubit, medtem ko je izraelski vojaški vir za BBC potrdil, da so izraelske obrambne sile (IDF) ciljale prav njega.
Na Telegram kanalu, ki ga povezujejo z Larijanijem, se je kmalu po teh trditvah pojavilo ročno napisano sporočilo ob pogrebu padlih pripadnikov iranske mornarice.
V njem je zapisano, da bo spomin nanje za vedno živel v srcih iranskega naroda, njihova smrt pa naj bi v prihodnjih letih še okrepila temelje vojske Islamske republike.
Ubit tudi poveljnik Basija
V istem napadu naj bi bil ubit tudi Gholam Reza Soleimani, ki je šest let vodil iranske sile Basij in si prislužil vzdevek »režimski mesar«.
Pod njegovim vodstvom naj bi te enote zatirale mirne proteste, upravljale mrežo tajnih zaporov in izvajale represijo nad ženskami ter mladimi, ki so zahtevali osnovne svoboščine.
Dogodek velja za hud udarec tako za moralo režima kot za operativne zmogljivosti njegovega notranjega varnostnega aparata.
Napadi na več mest
Izraelska vojska je sporočila, da je v napadih sodelovalo več deset bojnih letal, ki so hkrati napadala cilje v Teheranu, Širazu in Tabrizu.
V Teheranu naj bi zadeli poveljniške centre varnostnih sil, vključno s sedeži obveščevalnega ministrstva in milice Basij.
Tarče so bile tudi lokacije za skladiščenje in izstreljevanje dronov ter raket, pa tudi sistemi protizračne obrambe.
V Širazu naj bi napadli poveljstvo notranje varnosti in skladišče raket, v Tabrizu pa uničili sisteme protizračne obrambe.
Kdo je Ali Larijani?
Ali Larijani velja za enega najvplivnejših iranskih politikov zadnjih desetletij.
Trenutno vodi Vrhovni svet za nacionalno varnost, ki usklajuje ključne odločitve glede obrambe, jedrskega programa in zunanje politike.
V preteklosti je bil predsednik iranskega parlamenta, minister za kulturo ter glavni pogajalec v jedrskih pogovorih z Zahodom.
Pogosto ga opisujejo kot pragmatičnega konservativca z velikim vplivom na strateške odločitve režima.
Rodil se je leta 1958 v iraškem Najafu v premožni družini, ki jo je revija Time nekoč opisala kot »iranske Kennedyje«.
Njegov oče je bil ugleden verski učenjak, sam pa je pridobil tudi sekularno izobrazbo – diplomiral je iz matematike in računalništva ter doktoriral iz zahodne filozofije s poudarkom na Immanuelu Kantu.
Po islamski revoluciji leta 1979 se je pridružil Revolucionarni gardi, kasneje pa deloval v vladi kot minister za kulturo in direktor državne radiotelevizije IRIB.
Leta 2005 je postal tajnik Vrhovnega sveta za nacionalno varnost in glavni jedrski pogajalec, položaj pa zapustil leta 2007.
V parlament je bil izvoljen leta 2008 in tri mandate zapored opravljal funkcijo predsednika.
Pri tem je imel pomembno vlogo pri potrditvi jedrskega sporazuma iz leta 2015.
Na čelo varnostnega sveta se je vrnil avgusta 2025, s čimer je ponovno postal ena osrednjih figur iranskega političnega vrha.