Zgodbe, ki jih piše življenje…
“Moj mož je najboljši mož in človek na svetu, toda … njegova mama, MOJA tašča je najslabša tašča in ženska na svetu.
Že 4 leta upam, da se bo to spremenilo, ne samo zame, ampak tudi zaradi mojega moža, ki neverjetno trpi in skuša uravnotežiti odnos svoje mame z mano.
Nazima me z različnimi poniževalnimi imeni, pravi, da sem KU…, da ljubimce menjavam, kot nogavice in druge podobne stvari.
Vse sem poskusila, da se ji približam, a je nemogoče, celo začela sem jo klicati “mama”, a takrat sem slišala take žalitve, da sem se zjokala.
Dolgo časa sem razmišljala in spoznala, da če bomo še naprej tako živeli, bo najbolj trpel moj mož, ki je izredno dober človek.
Zato sem mu danes povedala, da se želim ločiti in da si naj skuša najti eno, ki bo ustrezala tudi njegovi mami.
Moj mož je takrat zajokal, prvič v življenju sem ga videla jokati in takrat mi rekel, da ga naj ne zapuščam in da se, če hočem, lahko že jutri preseliva.
Ne vem, kaj naj storim, midve očitno ne moreva biti skupaj, moj mož pa brez naju dveh ne bo nikoli povsem vesel, to vem in zato mislim, da bi bilo bolje, da se ločiva.
Vseeno je mama – mama in prej bo prebolel mene, kot pa žensko, ki ga je rodila.”
Imate kakšno podobno izkušnjo? Kakšno je vaše mnenje?
VIR: novi.ba