Medtem ko mi garamo, da si plačamo položnice, nekateri v azilnem domu uživajo, se igrajo z žogo in gledajo v telefone, za njimi pa pospravljajo slovenski delavci?! 😡 Je to pošteno do naših ljudi? Več v članku spodaj! 👇
V javnosti je završalo ob razkritju poslanke Anje Bah Žibert, ki je opozorila na sporne razmere v ljubljanskem azilnem domu.
Po njenih besedah so vloge obrnjene: tisti, ki iščejo zatočišče, uživajo v brezdelju, medtem ko za njihovo čistočo skrbijo slovenski davkoplačevalci.
Dogajanje na Viču je odprlo Pandorino skrinjico vprašanj o tem, kakšna pravila (če sploh kakšna) veljajo v naših azilnih domovih.
Poslanka Anja Bah Žibert je s svojimi navedbami, ki so že sprožile val ogorčenja, razkrila prizor, ob katerem se mnogi državljani sprašujejo, ali smo izgubili kompas.
»Oni igrajo nogomet, mi pa pospravljamo za njimi«
Bah Žibertova je dogajanje opisala naravnost: »V azilnem domu na Viču nekateri gledajo v telefon, drugi se igrajo z žogo, slovenski državljani, torej domačini, pa jim čistijo sobe.«
Poslanka poudarja, da tukaj ne gre za vprašanje humanitarne pomoči ljudem v stiski, temveč za vprašanje osnovne higiene in življenjskega reda.
Po njenem prepričanju bi moral vsak sposoben odrasel človek prevzeti del odgovornosti za prostor, v katerem biva.
»Za seboj pospraviš, skupni prostor spoštuješ in ceniš delo drugih – to so pravila, ki veljajo doma, v šoli in v službi,« dodaja.
Šokanten odgovor oblasti: »Tega jim ne moremo naložiti«
Še bolj kot sam prizor pa mnoge razburja odgovor, ki ga je Bah Žibertova prejela od pristojnih, ko je zahtevala pojasnila, zakaj stanovalci pri vzdrževanju čistoče ne sodelujejo sami.
Odgovor oblasti je bil: »Ja, kakšen občutek pa bi potem imeli? Tega jim vendar ne moremo dati.«
Takšno stališče poslanka vidi kot bistvo problema.
Po njenem mnenju sistem, ki se boji od odraslih ljudi zahtevati odgovornost, ne pomaga nikomur.
Namesto integracije in učenja odgovornosti se tako ustvarja vtis, da za določene skupine veljajo povsem drugačna pravila kot za ostale državljane.
Solidarnost ali zloraba sistema?
Medtem ko solidarnost pomeni zagotoviti varnost in streho nad glavo, pa to po mnenju mnogih ne sme pomeniti odpovedi zdravi pameti. Javnost je vse glasnejša v zahtevah po odgovorih:
Kdo natančno čisti sobe v azilnem domu?
Kakšne so dejanske obveznosti stanovalcev?
Zakaj se slovenski davkoplačevalci financira sistem, v katerem ni jasnih pravil osebne odgovornosti?
Vprašanje, ki visi v zraku, je jasno: ali v azilnem domu vlada red, ki spodbuja samostojnost, ali pa smo ustvarili sistem, v katerem se neodgovornost ne le dopušča, ampak celo aktivno financira?
Kakšno je vaše mnenje?
Je prav, da slovenski delavci čistijo sobe ljudem, ki čakajo na azil, ali bi morali stanovalci za svojo čistočo poskrbeti sami?
Poglejte video: