Ni močnejše ljubezni, od ljubezni staršev do svojih otrok.
Biti starš je velik korak in velika odgovornost.
Otroci vse svoje navade ponesejo od doma.
Učijo se od staršev in prevzemajo vedenjske modele, zato mora biti dober oče svojim otrokom dober zgled.
Krasijo ga te lastnosti:
Pravi oče ni tisti, ki zasluži veliko denarja, da bi ženi in otrokom kupoval draga darila ali jih dvakrat na leto peljal na dopust.
Niti tisti, ki zasluži dovolj denarja, da bi svojim otrokom omogočil zasebno šolanje in pokril vse njihove stroške.
Pravi oče je tisti, ki je vedno tam.
Tisti, ki v najtežjih trenutkih ne zapusti svoje družine in nikoli ne prepusti svojih najbližjih, da se sami spopadajo s težavami.
Pravi oče je pripravljen vložiti trud in čas, tudi ko je utrujen, samo da ugodi svojim otrokom.
Pravi in vdani oče je tisti, ki je za dobro družine pripravljen sklepati kompromise in v določenih trenutkih žrtvovati svoje potrebe, želje in celo srečo.
Dober oče svoje otroke uči pravih vrednot, ljubezni, prijaznosti in zvestobe.
Resnično dober oče je tisti, ki ponazarja pravilen odnos do svoje žene.
Tisti, ki z njo ravna dostojanstveno, spoštljivo in prijazno.
Besed neuporaben, nesposoben, šibek in neumen v pogovoru z otroki v njegovem besednjaku ni.
Je avtoriteta, a otroci se ga ne bojijo.
Zanj ni nič pomembnejšega od družine in njihova sreča je njegova prioriteta.
Dober oče posluša svoje otroke in pozna vse njihove načrte, želje in strahove.
Pravi oče je tisti, o katerem otroci pravijo: “Je vzornik, moj najboljši prijatelj, mentor in učitelj. On je moj oče”.
VIR: Perspektiva