Ko je čakala na svojega prijatelja, s katerim sta se odločila za restavracijo v mestu, je opazila starejšega moškega, ki je prodajal jajca…
Stopila je do njega in ga vprašala:
“So to vaša domača jajca?”
Možakar pa ji je odgovoril:“Te levo so od mojih kokoši, desno pa so od dveh sosed, ki danes nista uspeli priti, ampak jih prodajam zanju.”
“Dovolj mi je ko slišim, da so domača,” reče starka.
“Trideset jih prodajam za 4,5 EUR,”
“30 mi jih je preveč. Vzela jih bom 10, če mi jih daste za 1 EUR,”
“Vzemite koliko jih želite saj ste mi danes prva stranka,” je rekel starček.
Gospa je bila srečna, ko je vzela le 10 jajc za 1 EUR in starčku spustila ceno.
Vir: Facebook
Potem sta starejša gospa in moški odhitela v restavracijo.
Po končanem kosilu, njima je natakar prinesel račun v vrednosti 23 EUR. Vzela je denarnico iz svoje torbice in mu dala 25 EUR, ter mu rekla, da lahko ostanek zadrži.
Natakar je seveda to sprejel, saj je tega bil vajen.
Vprašajmo se kakšna je to sreča in uspeh, ko od poštenih oseb, ki se borijo za preživetje skušamo vzeti še to malo kar imajo tako, da jim zmanjšujemo cene njihovih produktov.
Vprašajmo se, če smo zaradi puščanja napitnine bolj plemeniti in velikodušni?
Kaj pravite na tole zgodbo? Verjetno vam je znana, saj smo tako mi, kot tudi vi že vsaj enkrat poskušali nekaj podobnega kajne?