Narisati uro je precej enostavno. A kar je narisala ona…
Susannah Cahalan je pred kratkim doživela grozljivo izkušnjo, ki jo je skoraj stala življenja! Dogodki se zdijo naravnost iz grozljivke. Vendar je resnična zgodba …
Stara komaj 24 let in pred njo je še celo življenje. Vedno aktivna in zdrava, si Susannah hitro najde delo, kot novinarka pri New York Post . Mlada ženska, je še posebej vesela, ker živi resno zvezo … Dokler na neki točki, postane prava nočna mora!
Vse se je začelo, ko je mlada ženska mislila, da ima v hiši stenice, vse je preverila, a našla ni nič! Tudi iztrebljevalec stenic ni našel ničesar. Postajala je vedno bolj zaspana. Njeno stanje se je poslabšalo in morala je prenehati delati . Susannah trpi zaradi kognitivnih motenj. Začne halucinirati in postaja vse bolj paranoična!
Napadi postajajo vse pogostejši, tako ,da se je njena družina odločila, da jo odpelje v bolnišnico.
Ko prispe v bolnišnico, se ni počutila nič boljše kot prej! Postane zelo razdražljiva in agresivna do medicinskih sester in zdravnikov. Večkrat je poskusila pobegniti Zdravniki, ki so jo pregledali, so vsi mislili, da se ji je zmešalo zaradi njenega načina življenja in stresa zaradi službe . Predlagajo rešitev: v internacijo v psihiatrično bolnišnico!
Medtem, ko se družini zdi, da ne najdejo načina, kako jo rešiti, zdravniku Souhel Najjar uspe najti nekaj, zaradi česar Susannah res trpi.
Dr. Souhel Najjar ni potreboval novih pregledov. Namesto tega jo je prosil, da naredi nekaj zelo preprostega: nariše uro. Ko je specialist videl risbo, je opozoril na prednosti svojih predpostavk: Susannah trpi zaradi telesnih zdravstvenih težav in ne duševnih!
Dejansko je Susannah narisala uro z vsemi številkami, a vse na desni strani, kar kaže na problem z njenimi možgani. Po nadaljnjih preiskavah, povezanih s to možnostjo, zdravnik končno izreče diagnozo (NMDA) .
Vnetje možganov , povezano s prisotnostjo protiteles (proizvedenega s strani človeškega imunskega sistema), ki obravnavajo NMDA receptorja, ki se nahaja v možganih.
Vendar pa so ti receptorji bistvenega pomena za delovanje: ti proteini zagotavljajo upravljanje možganskih električnih impulzov za določeno kontrolo našega dojemanja realnosti, naše sodbe, našega spomina in celo naše nezavedne aktivnosti , kot so dihanje, bitje srce, požiranje, itd..
Po mnenju dr. Najjara, lahko ta avtoimunska bolezen povzroči nepopravljive možganske poškodbe. To lahko spravi pacienta v komo ali pa celo vodi do smrt, če je ne odkrijejo pravočasno!
Zahvaljujoč njemu, so lahko Susannah nudili ustrezno zdravljenje in je zdaj ozdravljena! Susannah je morala ostati v bolnišnici en mesec.
“Dobesedno se ne spomnim trenutkov, ki sem jih preživela mesec dni v bolnišnici. Moram se zanašati na zdravniške izvide, pogovore z zdravniki, moram se pogovoriti s svojo družino in fantom.”
Da bi poskušali razumeti, kaj se je zgodilo z njo, je Susannah napisala knjigo z naslovom Brain on Fire. Posneli bodo tudi film po zgodbi Susannah.
Tukaj je intervju (v angleščini), kjer Susannah pove na kratko o strašnem premoru v svojem življenju: