Dva moška, resno bolna, sta si delila bolniško sobo. En je moral vsak dan eno uro sedeti na postelji, da bi…
Potrebujete samo minuto, da to preberete, vendar upamo, da vas bo navdihnilo, da spremenite mišljenje.
Dva moška, resno bolna, sta si delila bolniško sobo.
En je moral vsak dan eno uro sedeti na postelji, kar mu je pomagalo pri odvajanju vode iz njegovih pljuč.
Njegova postelja je bila zraven okna.
Drugi možakar je moral ves čas ležati.
Zbližala sta se s pogovorom o življenju, družini, otroštvu, poslu …
Vsako popoldne, ko je moški sedel zraven okna, je svojemu sostanovalu opisal, kar je videl skozi okno.
Mož na drugi postelji je začel živeti za ta enourna obdobja dni, v katerih je njegov prijatelj razširil njegov svet z dogajanjem in barvitostjo zunanjega sveta.
Okno je gledalo na park ob ljubkem jezeru.
Race in labodi so se igrali na vodi, medtem ko so otroci po jezeru spuščali svoje male čolničke.
Mladi ljubimci so se objeti sprehajali med cvetlicami in vsemi barvami mavrice.
Velika, stara, mogočna drevesa so lepšala pokrajino, v daljavi pa je bilo videti obrise oddaljenega mesta.
Ko je mož ob oknu opisoval vse to v dovršenih podrobnostih, je mož na drugi postelji priprl oči in si predstavljal slikovite prizore.
Nekega toplega opoldneva mu je mož ob oknu opisoval parado, ki se je premikala ob jezeru.
Čeprav drugi mož ni slišal godbe, jo je videl v svojem umu.
Tako so minevali dnevi in tedni.
Nekega jutra je jutranja sestra v sobo prinesla vodo za umivanje in ob oknu našla telo moža, ki je mirno umrl v svojem spanju. Razžalostila se je in poklicala bolnišnično osebje, ki je truplo odneslo ven.
Takoj ko je bilo mogoče, je drugi mož zaprosil, najga premaknejo k oknu.
Sestra mu je z veseljem ustregla in potem, ko je poskrbela, da se je udobno namestil, ga je pustila samega.
Počasi, z veliko težav, se je mož dvignil na komolca, da bi prvič sam ugledal zunanji svet.
Končno je imel možnost sam užiti lepoto zunanjega sveta. Napel je vse moči in pogledal skozi okno ob postelji. Gledalo je na prazen zid.
Mož je povprašal sestro, kaj bi mogel biti razlog, da je preminuli sosed tako čudovito opisoval stvari v zunanjem svetu.
Sestra mu je povedala, da je bil slep in ni mogel videti zidu, ki je stal pred oknom.
Rekla mu je: “Morda je hotel le osrečiti vas.”
NAUK ZGODBE:
Neizmerna sreča leži v osrečevanju drugih, ne glede na naše lastne razmere.
Deljena bridkost serazpolovi, a kadar delimo srečo, se ta podvoji.
Če bi se rad počutil bogatega, samo preštej stvari, ki ti jih denar ne more kupiti.
“Danes je dar, zato se imenuje sedanjost”.
Delite srečo in razveselite nekoga. V nasprotnem primeru se boste znašli ogorčeni in sami pred zidom.