V življenju se zaljubljamo in se razhajamo. Nekateri ljudje vstopijo v našo orbito, drugi grejo stran, doživljamo čustvene vzpone in padce, na katere si niti v sanjah ne bi upali pomisliti, …
Filozofi in mistiki so se stoletja spraševali zakaj potrebujemo 3 različne ljudi, 3 različne ljubezni. Prav gotovo se sprašujete, kaj za boga milega bi lahko bile te tri ljubezni.
Prva ljubezen
Ta se običajno pripeti, ko smo še zelo mladi, nekje v srednji šoli. Gre za idealistično ljubezen, ki se zdi kot pravljica, ki smo jo brali v otroštvu.
Našli smo pravo ali pravega. Vsi bodo ljubosumni, ko naju bodo videli skupaj, saj sva popoln par. Takrat se nam zdi, da obstaja samo ta oseba na svetu in bo to ena in edina ljubezen v našem življenju. A običajno kmalu pride do spoznanja, da ni vse tako rožnato in pravljično. Nekje v sebi čutimo, da nekaj ni prav. A vztrajamo.
Pri tej ljubezni gre na koncu le zato, da razmišljamo (podzavestno ali zavestno) le o tem, kako nas drugi vidijo, ali izpolnjujemo pričakovanja okolice? Naših prijateljev? Ne sprašujemo se, kaj zares čutimo mi.
To je ljubezen, ki nas more naučiti, da se odnosi tičejo le oseb, ki so vpletene, da se naučimo biti neodvisni od pričakovanj drugih ali vsiljenih idealov iz okolice.
Težka ljubezen
Druga vrsta ljubezni, ki jo v življenju izkusimo, je najbolj zapletena. Prepričani smo, da smo se iz preteklih izkušenj dovolj naučili, poskrbimo za izbor popolnoma drugačnega tipa partnerja od prejšnjega. Tako vsaj mislimo.
Velika verjetnost obstaja, da na tej točki z nami manipulirajo, nam lažejo, velikokrat se počutimo ranjene. Težimo k temu, da odnos na vsak način popravimo, a vendar nam vsak nov poskus spodleti. Gre za pravo dramo z občasnimi trenutki sreče.
Takšna ljubezen nas (na)uči, kako zelo je pomembno, da nam partner mero ljubezni, ki mu jo namenimo, vrne.
Nepričakovana ljubezen
Tretja zaljubljenost se pojavi povsem nepričakovano. Za trenutek že obupamo s čakanjem na novega partnerja in smo povsem zadovoljni sami s seboj. Ta ljubezen na prvi pogled nikakor ne ustreza našim predstavam o pravi ljubezni. Ne zdi se nam popolna. V resnici pa je to tista resnična ljubezen, ob kateri imamo občutek lahkotnosti in se jo ne da opisati z besedami.
V tem obdobju življenja nimamo več velikih pričakovanj. Ne izgubljamo časa s tem, da razmišljamo, kakšna bi prava ljubezen morala biti in pozabimo na vsa naša nenapisana pravila. Partnerja sprejmemo takšnega kot je. In enako dobimo v zameno, tudi partner sprejme nas – take kot smo.
Ta vrsta ljubezni nas nauči, da moramo biti to, kar smo. V ljubezni nikoli ni vse popolno. Ravno to je tisto, kar naredi ljubezen posebno.
Ste že imeli priložnost izkusiti vse 3 vrste ljubezni?
