Nekaterim se bodo prihodki občutno povečali, drugi pa bodo razočarani.
V prihodnjem tednu bo večina zaposlenih v javnem sektorju z oktobrsko plačo prejela drugi del povišanja v okviru plačne reforme.
Prvi dvig so javni uslužbenci prejeli že v začetku leta, ko je začel veljati prenovljen plačni sistem.
Drugi dvig tokrat ne bo zajel vseh.
Približno šest odstotkov javnih uslužbencev je celotno povišanje že prejelo ob prvem dvigu, med njimi predvsem zaposleni na nižje vrednotenih delovnih mestih in nekateri zdravstveni delavci.
Preostalim 94 odstotkom se bodo plače zdaj ponovno zvišale – bodisi za celoten preostanek do 100 evrov bodisi za 12 odstotkov celotnega povišanja, vendar ne manj kot 100 evrov.
V prihodnjih letih sledijo še štirje dodatni dvigi: 1. junija in 1. decembra 2026, 1. julija 2027 ter 1. januarja 2028.
Državo bo reforma stala več kot milijardo evrov
Letos naj bi plačni dvigi državo stali 368 milijonov evrov, do leta 2028 pa skupno okoli 1,4 milijarde evrov.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa opozarjajo, da bodo njihovi izdatki višji od načrtovanih kar za 86 milijonov evrov.
Po podatkih ministrstva za javno upravo je rast mase plač letos okoli 11 odstotkov – več, kot je bilo sprva predvideno.
Fleksibilnejši sistem in višje obremenitve
Eden ključnih ciljev reforme je večja fleksibilnost pri določanju plač, s katero želi vlada povečati privlačnost zaposlitve v javnem sektorju.
Delodajalci lahko nove ali že zaposlene delavce uvrstijo tudi do deset plačnih razredov višje, če izpolnjujejo določene pogoje.
To pa je prineslo tudi višje stroške, saj so delodajalci te možnosti pogosto izkoristili.
Nova pogajanja v teku
Finančni minister Klemen Boštjančič je predstojnike opozoril, naj višje uvrstitve odobrijo le, če imajo zagotovljena sredstva.
Vlada in sindikati medtem nadaljujejo pogajanja o novih pravilih za nagrajevanje delovne uspešnosti, ki naj bi začela veljati prihodnje leto, ter o zakonu, ki bo urejal plače javnih uslužbencev in funkcionarjev, zaposlenih v tujini.
Plačna reforma tako prinaša višje prihodke za večino javnih uslužbencev, hkrati pa odpira vprašanja o dolgoročni vzdržnosti in pravičnosti novega sistema.