Richard Evans je na prvi pogled zelo srečen človek. Ima pet otrok, ženo in je uspešen pisatelj.
Na milijone ljudi po vsem svetu kupuje njegove romane in je zelo priljubljen.
Toda kljub vsemu uspehu, se pisatelj že leta ubada z zakonskimi težavami.
Na svoji spletni strani je objavil zgodbo, ki je marsikoga pustila odprtih ust:
»Moja najstarejša hčerka Joanne mi je nedavno rekla:
Ko sem bila majhna, je bil moj največji strah, da se bosta ti in mama razšla.
Ko sem imela 12 let, sem uvidela, da bi bilo to morda celo najbolje, glede na to, koliko se prepirata.
Leta in leta sva z ženo reševala zakon.
NISVA SE UJEMALA
Ko pogledam nazaj, nisem najbolj siguren, kaj naju je združilo, najini karakterji se namreč enostavno niso ujemali.
Dlje, kot sva bila poročena, bolj so razlike postajale očitne.
Slava in bogastvo nista olajšala najinega zakona. Zgolj poglobila sta ga.
Najini spori so bili vse pogostejši, zazidala sva emocionalne ovire med nama in bila tik pred tem, da se ločiva.
Bil sem na turneji, ko je spet počilo. Ponovno sva se grdo sprla preko telefona. To je bil vrh ledene gore.
Takrat sem se obrnil k Bogu ali komurkoli že. Stal sem pod tušem v nekem hotelu in ga prosil, naj mi pomaga.
Globoko v sebi sem vedel, da je moja žena Carry dobra oseba, prav tako kot jaz.
Zakaj se potem ne ujemava? Nazadanje sem se zlomil in začel jokati.
V globini te žalosti sem dobil inspiracijo: Ne moreš spremeniti Carry. Lahko spremeniš samo sebe.
KAJ?!
Ko sem prišel domov in legel zraven žene v posteljo, je inspiracija ponovno prišla. Vedel sem, kaj moram storiti.
Naslednje jutro sem se obrnil k njej in jo vprašal: »Kako ti lahko polepšam dan?«
Pogledala me je in mi jezno odvrnila: »KAJ!?«
»Kako lahko polepšam tvoj dan?«
»Ne moreš ga,« mi je odvrnila.
»In zakaj me to sedaj sprašuješ?«, je dodala.
»Ker tako tudi mislim,« sem ji dejal. »Samo želim, da vem, kaj lahko storim za to, da bo tvoj dan lepši.«
ČISTIL SEM KUHINJO
Cinično me je pogledala in dejala: »Pojdi in očisti kuhinjo.«
»Ok,« sem ji dejal. In očistil kuhinjo.
Naslednji dan sem jo zopet vprašal isto. »Kako lahko naredim tvoj dan lepši?«
Njene oči so postale manjše, zavila je: »Počisti garažo.«
Globoko sem vzdihnil. Imel sem namreč dan, poln obveznosti in vedel sem, da me je provocirala.
Bil sem tik pred tem, da jo naderem. Namesto tega sem ji rekel:
»Ok.« in sledeči dve uri sem čistil garažo.
Prišlo je naslednje jutro. »Kaj lahko naredim danes zate, da ti polepšam dan?«
»Nič,« je dejala. »Ne moreš narediti nič. Prosim te, da prekineš s tem.«
»Žal mi je,« sem ji odvrnil. »Ne morem. Obljubil sem samemu sebi. Kaj lahko naredim, da ti polepšam dan?«
»Zakaj počneš to?«
»Ker mi je do tebe,« sem ji dejal. »In do najinega zakona.«
NISI TI PROBLEM
Jutro za jutro sem jo spraševal isto.
Neko nedeljo se je zgodilo sledeče. Medtem ko sem ji ponovno postavil to vprašanje, je dobila solze v očeh.
Začela je jokati in mi dejala:
»Nisi ti problem. Jaz sem. Jaz sem težka oseba za živeti. Pravzaprav ne vem, zakaj ostajaš z mano.«
Povzdignil sem njen obraz in ji dejal: »Ker te imam rad. Kaj lahko naredim danes, da bo tvoj dan lepši?«
»To bi morala jaz tebe vprašati.«
»Res bi lahko,« sem ji odgovoril.
»Ampak ne sedaj. Sedaj sem jaz v glavni vlogi. Želim, da veš, koliko mi pomeniš.«
Naslonila se je name in mi dejala: »Oprosti, da sem bila tako zlobna.«
»Ljubim te,« sem ji odvrnil.
»Ljubim te,« je odgovorila nazaj.
KAJ LAHKO NAREDIM?
»Kaj lahko naredim, da bo tvoj dan lepši?«
Pogledala me je in mi iskreno dejala: »Lahko samo preživiva nekaj časa skupaj?«
Nasmejal sem se. »To mi je všeč.«
Vsako jutro sem ji isto vprašanje postavljal več kot en mesec.
Stvari so se spremenile, najin odnos se je močno izboljšal.
Takrat me je Carry vprašala: »Kaj potrebuješ ti? Kako sem lahko boljša žena?«
Zidovi med nama so padli. Začela sva s smiselnimi pogovori o tem, kaj želiva v življenju in kako lahko osrečiva drug drugega.
Ne bom rekel, da se nikoli več nisva skregala.
VŠEČ MI JE
Ampak narava najinih kreganj se je spremenila. Ne samo da so kreganja postala vse bolj redka, zmanjkovalo jim je tudi intenzivnosti in energije, ki so jo imele nekoče.
Vzela sva jim kisik. Enostavno v sebi več nisva imela občutka, da bi lahko prizadela eden drugega.
Več kot 30 let sva poročena. Ne samo da jo imam rad, všeč mi je.
Rad sem z njo. Potrebujem jo. Najine razlike so postale vir najine moči.
Zakon ni enostaven. Toda imeti partnerja je neverjeten dar življenja.
Vem, da morda vsem najina formula reševanja težav ne bo uspela, toda prepričan sem, da je to izjemno dobra pot.
Še najbolj pa sem hvaležen, da sva s tem odprla oči tudi najinim otrokom.
Da ne govorim o tem, da se še vedno na vsake toliko časa najina jutra začnejo z vprašanjem:
»Kaj lahko naredim danes, da bo tvoj dan lepši?«
To je prava ljubezen! ❤????
