Slovenijo v začetku prihodnjega leta najverjetneje čaka dvig minimalne plače.
Ministrstvo za delo je namreč prvič po letu 2022 naročilo nov izračun minimalnih življenjskih stroškov – podatka, ki predstavlja temelj za določanje minimalne plače.
A ker gre za odločitev v občutljivem obdobju pred volitvami, se pojavljajo vprašanja tako o političnem ozadju kot o morebitnih posledicah za gospodinjstva in delodajalce.
Zakaj nov izračun minimalnih stroškov?
Minimalna plača je po zakonodaji vezana na minimalne življenjske stroške, ki pa se niso posodobili že več kot tri leta. V tem času je:
minimalna plača zrasla za 19 %,
splošna inflacija za več kot 20 %,
življenjske potrebščine, predvsem hrana, pa kar za 33 %.
Državni sekretar na ministrstvu, Igor Feketija, poudarja, da se je sicer minimalna plača usklajevala z inflacijo, a podražitve hrane so bile precej hitrejše.
Prav zato bi novi izračun moral bolj realno odražati dejanske stroške preživetja.
Trenutni minimalni življenjski stroški znašajo 670 evrov, kar je že ob prejšnji posodobitvi pomenilo 50 evrov dviga.
Nova številka naj bi bila znatno višja, a na ministrstvu konkretnih ocen še ne dajejo.
Kaj dvig pomeni za minimalno plačo?
Minimalna plača mora znašati 120–140 % minimalnih življenjskih stroškov.
To pomeni, da se ob dvigu stroškov zakonsko in samodejno dvigne tudi minimalna plača.
To sicer podpirajo tako sindikati kot delodajalci, a vsak s svojimi pričakovanji.
V Gospodarski zbornici menijo, da dvig ne bi smel biti pretiran, saj se minimalna plača že redno usklajuje z inflacijo.
Na drugi strani sindikati opozarjajo, da je bila inflacija v preteklosti umetno znižana zaradi regulacije cen goriv, zato bo novi izračun verjetno višji, kot si delodajalci želijo.
Slovenija med evropskimi rekorderkami pri rasti cen hrane
Ekonomist Matej Lahovnik opozarja, da je ravno slovenska rast cen hrane med najvišjimi v EU.
To bo dodatno pritiskalo na višino minimalne plače, ki pa vpliva še na druge izdatke – na primer na:
letni regres,
zimski regres,
ter posredno na stroške javnih storitev, kot so vrtci in domovi za starejše.
Lahovnik opozarja: »Če bo vlada sprejemala enostranske ukrepe, se lahko zgodi, da se bo dvig minimalne plače povrnil v obliki višjih cen storitev – od vrtcev do oskrbe starejših.«
V opoziciji menijo, da je odločitev prepozna in da bi bila situacija danes drugačna, če bi vlada učinkoviteje zajezila inflacijo.
Janez Janša ob tem izpostavlja: »Sedemodstotna podražitev hrane v enem letu je breme, ki ga ne more pokriti nobena božičnica.«
Vlada očitke zavrača.
Igor Feketija odgovarja, da ima država le omejen vpliv na oblikovanje cen v trgovinah: »Javnost je lahko jezna zaradi cen, a tarča te jeze je napačna – vlada teh cen ne določa.«
Kako naprej? Izračuni naj bi bili pogostejši
Sindikati predlagajo, da se izračun minimalnih življenjskih stroškov pripravlja na eno leto ali vsaj na dve leti, kar bi preprečilo nenadne in skokovite dvige.
Trenutni zakon pa nalaga posodobitev le vsakih šest let – kar je, glede na nestabilne cene hrane in energentov, vse prej kot idealno.