Konec »svobodne« bolniške: zakon prinaša jasna pravila in ostre sankcije!
Konec lanskega leta je državni zbor sprejel Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki prinaša pomembne spremembe pri bolniških odsotnostih.
Namen novosti je jasen: zmanjšati zlorabe, poenotiti pravila in uvesti strožji nadzor ter sankcije ob kršitvah.
Jasno določen režim gibanja
Po novem mora osebni zdravnik ob začetku bolniške odsotnosti obvezno in pisno določiti režim gibanja.
Ta natančno opredeljuje, ali mora zavarovanec počivati doma, ali so dovoljeni kratki izhodi, časovne omejitve ali popolna prepoved zapuščanja doma – tudi odhodi v tujino.
Delodajalec pri tem nima vpogleda v diagnozo ali zdravstveno stanje, temveč izključno v dovoljen režim gibanja.
Urejen in pogostejši nadzor
ZZZS lahko izvaja nadzor preko pooblaščenih laičnih nadzornikov, ki preverjajo, ali zavarovanec spoštuje predpisana pravila.
Preverjanje vključuje obisk na domu in zapisnik, brez vpogleda v zdravstveno dokumentacijo.
Nadzor lahko sproži ZZZS, zdravnik ali delodajalec ob utemeljenem sumu.
Strožje sankcije
Če zavarovanec krši režim gibanja (ni doma, ko bi moral biti, opravlja delo ali druge nedovoljene dejavnosti), lahko izgubi nadomestilo plače za cel mesec ali celo dodatni mesec.
To je bistveno strožja ureditev kot doslej.
Potovanja skoraj povsem prepovedana
Med bolniško odsotnostjo potovanja ali odhode iz kraja bivanja lahko izjemoma dovoli le zdravnik ZZZS, ne več osebni zdravnik.
Kaj se je najbolj spremenilo?
– režim gibanja je obvezen in vedno zapisan
– nadzor je formaliziran in pogostejši
– sankcije so strožje in dolgotrajnejše
– potovanja so močno omejena
– delodajalec vidi pravila gibanja, ne pa zdravstvenih podatkov
Sporočilo zakonodajalca je jasno: bolniška odsotnost je namenjena okrevanju – ne delu ali drugim aktivnostim, ki z njim niso združljive.
