Krajši delovnik za starejše – več prostega časa, manj izčrpanosti. Kako to izgleda v praksi?
V Sloveniji se v zadnjih letih vse več govori o krajšem delovniku za starejše zaposlene.
Razlog je jasen – z leti so delavci bolj dovzetni za bolezni in poškodbe, delo pa je lahko vedno bolj naporno.
Profesorica Domadenik Muren pojasnjuje, da starejši pri težjih fizičnih ali psihično zahtevnih poklicih hitreje zbolevajo, pogosteje koristijo bolniški stalež, ki je tudi daljši.
Možnost krajšega delovnika bi jim tako omogočila več počitka, hkrati pa manjšo obremenitev zdravstvene blagajne.
Stališča sindikatov in politike
Sindikalist Andrej Zorko pozdravlja ukrep, a opozarja, da je trenutno skrajšani delovnik mogoč samo, če se delavec in delodajalec dogovorita.
Po njegovem mnenju bi bilo bolje, da bi imeli starejši večjo možnost samostojne odločitve, saj bi na ta način ostali dlje aktivni, ne da bi bili prekomerno izčrpani.
Minister za delo Luka Mesec je spomnil, da so v tem mandatu uvedli pravico do odklopa in model 80/90/100 (krajši delovnik za starejše), a širšega dogovora v Ekonomsko-socialnem svetu še niso dosegli.
Kot pravi, se bodo pogovori nadaljevali, a časa v tem mandatu zmanjkuje.
Kako pa na krajši delovnik gledajo zaposleni?
Svoja mnenja sta za 24ur.com delila Tanja Gmeiner, medicinska svetovalka v Leku, in Viktor Ribnikar, sistemski analitik v Medisu.
Tanja Gmeiner: »Nad možnostjo krajšega delovnika sem navdušena. Verjamem, da bom ostala enako produktivna, hkrati pa si bom lahko vzela več časa za družino in vnuka.«
Viktor Ribnikar: »Zelo me veseli, da lahko svoje znanje prenašam mlajšim. Dodatni prosti čas pa izkoristim za urejanje nepremičnine na Hrvaškem.«
Oba poudarjata, da skrajšan delovnik ni samo olajšanje za starejše, ampak tudi priložnost za podjetja, saj se ohranja znanje in izkušnje, ki se prenašajo na mlajše generacije.
Številke govorijo same zase
Podatki Sursa kažejo, da je v Sloveniji med delovno aktivnimi vse več starejših.
Pred desetimi leti jih je bilo nekaj več kot 34.000, danes pa skoraj 103.000 – torej trikrat več.
Zdaj starejši zaposleni (58+) predstavljajo že 11 % vseh zaposlenih.
Med njimi so tudi upokojenci, ki se za do 10 ur na teden vračajo na delo – lani jih je bilo takih 5.465.
Kaj prinaša prihodnost?
Čeprav za zdaj ostaja krajši delovnik odvisen od dogovora med delodajalcem in delavcem, je jasno, da bo ta tema v prihodnjih letih vedno bolj pomembna.
Staranje prebivalstva prinaša izzive, a tudi priložnosti – med njimi možnost, da starejši delajo dlje, vendar manj intenzivno, s čimer ohranjajo zdravje in prenašajo dragoceno znanje na mlajše.
VIR: 24ur