Vsi vemo, da ne bi smeli lagati, da moramo biti iskreni, pa vendar lažemo. Verjetno ste danes že lagali. Vsak naj bi na dan povedal vsaj 2 laži!
Ko smo bili majhni, so nas strašili, da se nam bo podaljšal nos, če bomo lagali, tako kot Ostržku. A ta grožnja večinoma ni zalegla.
Običajno si rečemo, da majhne “bele” laži niso škodljive, včasih lažemo povsem avtomatsko, da ne bi prizadeli drugih, ali da ne bi bili v težavah sami. Saj to vsi počnemo! A znanstveniki odkrivajo, da laži vplivajo na možgene in telo.
Laži lahko vplivajo na vaše zdravje
Profesor Arthur Markman pravi, da isto sekundo, ko laž zapusti naše telo oz. usta, sprosti v možgane stresni hormon kortizol. Nato se naš spomin prestavi v višjo prestavo, saj si poskuša zapomniti tako laž kot resnico. Sprejemanje odločitev postane težje in svoje nelagodje lahko projeciramo skozi jezo. To se zgodi v prvih 10 minutah po laži.
Ko lažemo, se poveča stres
Dan po laži se lahko zgodita dve stvari. Bodisi ste vajeni patološkega laganja in pričnete celo sami verjeti v laž. Ali pa se počutite slabo, imate občutek krivde, ki vas razžira navznotraj, izogibate se srečanja z osebo, ki ste ji lagali. To lahko privede do težav s spancem. Ustvarja se stres, ki ima negativne posledice na zdravje. Poveča se krvni pritisk, lahko pride do glavobola in bolečin v hrbtenici, zmanjša se število belih krvničk, ki jih potrebujete v boju proti boleznim.
Veliko energije porabite za govorjenje in ohranjanje laži, zato ste izčrpani, morda tudi anksiozni ali depresivni. Negativni učinki pa se ne ustvijo tukaj. Laganje lahko vpliva tudi na prebavo, diarejo, občutljiv želodec, povzroči krče ali slabost.
Se torej splača lagati?
Za vaše zdravje, sigurno ne. Poskušajte se naučiti biti iskreni. Ljubeznivi in iskreni – četudi se kdo z vami ne bo strinjal, to ni vaša težava. Poveje, kar mislite in čutite. Tako boste videli, kdo ceni iskrenost in je vaš pravi prijatelj. Vi pa boste mirno spali ponoči in bili zdravi ter dobre volje podnevi.