»Pred nekaterimi mislimi ostaneš v dvomih, zlasti ob pogledu na človeški greh, zato se vprašaš: »Ali naj zmagamo s silo, ali z mirno ljubeznijo?«
Vedno se odločite takole: “Zmagal bom z umirjeno ljubeznijo.”
Če se enkrat za vselej tako odločite, boste lahko osvojil ves svet.
Mirna ljubezen je velika sila, najmočnejša od vseh, enake ji ni na svetu!
Poskrbite zase vsak dan in uro, vsak trenutek, da bo vaš videz rahlo lep.
Tam si šel mimo majhnega otroka, mimo si šel jezen, z grdo besedo, z užaljeno dušo; in morda nisi niti opazil otroka, on pa je videl tebe in tvoja podoba, grda in hudobna, je morda ostala v njegovem šibkem in nezaščitenem srcu.
Vi tega ne veste, morda pa ste že vrgli slabo seme v njegovo dušo in bi to seme lahko zraslo in to vse zato, ker se niste zadrževali pred otrokom, ker v sebi niste gojili skrbne in dejavne ljubezni.
Bratje, ne bojte se človeških grehov, ljubite človeka tudi v njegovem grehu, kajti ko kdo ljubi grešnega človeka, je to že slika božje ljubezni in je vrh ljubezni na zemlji.
Ljubi vse Božje stvarstvo in celoto in vsak delček.
Ljubi vsak list, vsak božji žarek.
Ljubi živali, ljubi rastline, ljubi vse.
Če ljubiš vsako stvar – boš tudi božjo skrivnost razumel v stvareh.
In če jo enkrat razumeš, jo boš neumorno spoznaval vsak dan bolj.
In končno boste ljubili ves svet s popolno in univerzalno ljubeznijo.
Ljubite živali: Bog jim je dal zametek misli in tihega veselja.
Ne motite jih in jih ne vznemirjajte, ne mučite jih, ne jemljite jim veselja, ne nasprotujte Božji misli.
Človek, ne povzdiguj se, ne misli, da si boljši od živali: one so brezgrešne, ti pa s svojim veličanstvom le oplodiš zemljo s svojo pojavnostjo, na njej pustiš svojo gnečo sled za seboj, – in to , žal, skoraj vsak, vsak med nami!
Posebno ljubi otroke, ker so brezgrešni kakor angeli in živijo, da nas razveseljujejo in osrečujejo; živijo zaradi čiščenja naših src, kot vodilo za nas.
Gorje tistemu, ki užali otroka …«
Fjodor Mihajlovič Dostojevski
