Preverite, zakaj bi lahko že naslednje točenje goriva občutno udarilo po žepu!
Analitiki opozarjajo, da bi morebitni povračilni ukrepi Teherana lahko hitro premešali karte na svetovnih energetskih trgih.
Največ skrbi vzbuja možnost motenj v Hormuška ožina – eni najpomembnejših pomorskih poti na svetu, po kateri potuje približno petina vse svetovne nafte.
Že manjša motnja v tej ozki morskI žili povzroči val negotovosti. Nekatere pošiljke naj bi bile po poročanju tujih medijev začasno ustavljene, kar je zadostovalo, da so se trgi odzvali z občutnim nemirom.
Cene proti 100 dolarjem?
Britanski časnik The Times je objavil analizo, po kateri bi se lahko cena nafte povzpela proti 100 dolarjem za sod.
Če bi se tak scenarij uresničil, bi vozniki podražitve lahko občutili že v desetih do dvanajstih dneh.
Takšen skok cen bi imel širše posledice:
globalna inflacija bi se lahko zvišala za 0,6 do 0,7 odstotne točke,
dražji bi lahko postal tudi zemeljski plin,
pod pritiskom bi se znašli prevozniki in logistična podjetja.
Podoben šok smo doživeli ob začetku vojne v Ukrajini, ko so se cene goriv praktično čez noč dvignile po vsej Evropi.
Zakaj je najbolj ogrožen prav dizel?
Glavni ekonomist Gospodarska zbornica Slovenije Bojan Ivanc opozarja, da ima morebitna širitev konflikta kratkoročno največji vpliv na:
turizem,
letalske prevoznike,
trg naftnih derivatov.
Evropa je še posebej občutljiva pri dobavi dizelskega goriva.
Prav dizel poganja večino tovornega prometa, kmetijske mehanizacije in dela industrije.
Morebitno pomanjkanje ali občutna podražitev bi zato neposredno vplivala na cene prevoza in posledično na cene izdelkov v trgovinah.
Za slovenska gospodinjstva izdatki za gorivo in kurilno olje predstavljajo približno pet odstotkov vseh izdatkov. Na prvi pogled malo, a ob daljšem obdobju višjih cen se učinek hitro pozna.
Bo vlada posegla v cene?
Slovenija cene goriv delno regulira.
V preteklosti je vlada ob večjih skokih veleprodajnih cen že posegla v trošarine in druge dajatve.
Če bi višje cene vztrajale, bi lahko že ob naslednjem regulacijskem obdobju poskusila ublažiti pritisk z znižanjem reguliranega dela cene.
Pri zemeljskem plinu je vpliv na gospodinjstva za zdaj omejen, saj dobavitelji količine pogosto zakupijo vnaprej. Večji industrijski odjemalci pa podražitve občutijo bistveno hitreje.
Ali lahko zmanjka goriva?
Strokovnjaki za zdaj ne napovedujejo fizičnega pomanjkanja goriva v Sloveniji, temveč predvsem cenovni šok.
Evropa ima strateške zaloge, logistične poti pa se v krizah običajno prilagodijo.
A če bi se razmere v regiji dodatno zaostrile in bi bil promet skozi Hormuško ožino resneje ohromljen, bi lahko pritisk postal bistveno večji.
Energetski trgi so izjemno občutljivi na geopolitična tveganja. Včasih zadostuje že grožnja, da cene poskočijo.
Kaj lahko storijo vozniki?
Če bodo cene res zrasle, lahko vsak voznik vsaj delno omili stroške:
Pospešujte postopno in vozite v višji prestavi.
Predvidevajte promet in se izogibajte sunkovitim zaviranjem.
Preverite tlak v pnevmatikah.
Iz prtljažnika odstranite nepotrebno težo – dodatna masa lahko porabo poveča tudi do 12 odstotkov.
Majhne spremembe v načinu vožnje lahko pomenijo več evrov razlike pri vsakem točenju.
Naslednji dnevi bodo ključni
Kako hitro in kako močno se bodo cene dvignile v Sloveniji, bo jasno že kmalu.
Trgi čakajo na nadaljnji razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu.
Če se razmere umirijo, bo tudi cenovni pritisk omejen.
Če pa pride do širše eskalacije, lahko voznike čaka nova runda podražitev.
Za zdaj torej dizla najverjetneje ne bo zmanjkalo – a mir na trgu je vse prej kot zagotovljen.