🍯 SLOVENCI SO PRIDELALI NEVERJETNO KOLIČINO MEDU! Toda pri sadju je zgodba precej drugačna
Slovenija je v zadnjem letu dosegla izjemen rezultat pri pridelavi medu.
Domači čebelarji so ga pridelali kar štirikrat več kot leto prej, kar je največ od začetka spremljanja teh podatkov leta 2000.
Toda medtem ko je bila pridelava medu izjemno uspešna, je bila slika pri sadju precej manj spodbudna.
Najnovejši podatki Statističnega urada Republike Slovenije razkrivajo tudi, koliko hrane je bilo povprečno na voljo prebivalcu Slovenije.
Pridelali so kar 4000 ton medu
Po končnih podatkih SURS so slovenski čebelarji v letu 2025 pridelali približno 4000 ton medu.
Za primerjavo: leto prej je domača proizvodnja znašala približno 1000 ton.
Gre za izjemno povečanje, saj je bila proizvodnja medu najvišja od leta 2000, ko so začeli spremljati te podatke.
Izboljšala se je tudi stopnja samooskrbe z medom, ki je dosegla 133 odstotkov.
Pri sadju pa precej drugačna zgodba
Povsem drugačna je bila slika pri pridelavi sadja.
V Sloveniji smo leta 2025 pridelali približno 64.000 ton sadja, kar je 30 odstotkov manj kot leto prej, ko je proizvodnja znašala 91.000 ton.
Zmanjšala se je tudi pridelava žita in zelenjave.
Žita smo pridelali približno 630.000 ton oziroma 6 odstotkov manj.
Zelenjave smo pridelali približno 80.000 ton oziroma 6 odstotkov manj.
Manj ugodne vremenske razmere so tako vplivale na več pomembnih skupin rastlinskih pridelkov.
Koliko hrane je bilo na voljo posameznemu prebivalcu?
Zanimivi so tudi podatki o razpoložljivi količini hrane za prehrano na prebivalca Slovenije.
V letu 2025 je bilo povprečno na voljo:
132 kilogramov sadja,
113 kilogramov žit,
111 kilogramov zelenjave,
91 kilogramov mesa,
82 kilogramov krompirja,
12 kilogramov jajc,
6 kilogramov riža,
1 kilogram medu.
Pri sadju je bila razpoložljiva količina za 10 kilogramov oziroma 7 odstotkov manjša kot leto prej.
Po drugi strani se je razpoložljiva količina zelenjave povečala za približno 6 kilogramov, krompirja pa za 4 kilograme na prebivalca.
Pomembno je poudariti, da gre za količine, ki so bile na voljo za prehrano, in ne za dejansko količino, ki jo je vsak posameznik tudi pojedel.
Kako samooskrbni smo pravzaprav?
Podatki razkrivajo precej različne razmere med posameznimi skupinami hrane.
Stopnja samooskrbe z medom je znašala 133 odstotkov, pri mesu 85 odstotkov, pri jajcih 81 odstotkov.
Pri rastlinskih proizvodih so bile številke nižje: pri žitu 74 odstotkov, zelenjavi 32 odstotkov, krompirju 32 odstotkov in sadju samo 21 odstotkov.
To pomeni, da je Slovenija pri nekaterih vrstah hrane precej bolj odvisna od tujih pridelovalcev kot pri drugih.
Kaj pa vi najraje kupujete domače?
Najnovejši podatki so zanimiv vpogled v slovensko kmetijstvo in prehranske navade.
Še posebej zanimiva je razlika med rekordno pridelavo medu in precej slabšo letino sadja.
Zanima nas vaše mnenje:
Ali pri nakupovanju zavestno izbirate slovenske pridelke? Bi bili pripravljeni za domače sadje, zelenjavo in med plačati nekoliko več?
Povejte v komentarjih!
Vir: Statistični urad Republike Slovenije
