👇 Koliko danes porabite za običajen tedenski nakup hrane? Se vam zdi, da za svoj denar dobite vedno manj? Preberite članek in povejte svoje izkušnje!
Marsikdo ima občutek, da iz trgovine prinese vedno manj, čeprav za nakup porabi enako ali celo več denarja kot nekoč.
Polnjenje nakupovalne košarice je postalo pravi preizkus družinskega proračuna, ob tem pa gospodinjstva obremenjujejo še položnice, gorivo in drugi vsakodnevni stroški.
Toda kaj pravijo najnovejši uradni podatki?
Statistični urad Republike Slovenije je objavil podatke o cenah življenjskih potrebščin za oktober 2026. Nekatere številke so precej zgovorne.
Hrana se je v enem mesecu podražila za 1,8 odstotka
Po podatkih SURS so se cene hrane in brezalkoholnih pijač oktobra v primerjavi s septembrom zvišale za 1,8 odstotka.
To je ena pomembnejših mesečnih sprememb, saj gre za izdatke, ki jih ima praktično vsako gospodinjstvo.
Na drugi strani so se cene življenjskih potrebščin v povprečju glede na september ohranile na enaki ravni.
To pomeni, da se skupna raven cen ni zvišala, čeprav so se nekatere skupine izdelkov in storitev podražile.
Na letni ravni je bila hrana in brezalkoholne pijače oktobra dražja za 1,5 odstotka kot oktobra lani.
Še bolj kot hrana pritiskajo stanovanjski stroški
Posebej izstopajo stroški, povezani z bivanjem.
Po podatkih SURS so bile cene v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva oktobra za kar 8,6 odstotka višje kot pred enim letom.
To je bila tudi skupina z največjim prispevkom k skupni letni inflaciji.
Dražji je bil tudi prevoz. Cene v tej skupini so bile na letni ravni višje za 5,9 odstotka.
Podražitve so tako zajele več področij vsakdanjega življenja, ne samo nakupovanja v trgovinah.
Inflacija znaša 3,3 odstotka
Skupna letna inflacija v Sloveniji je oktobra 2026 znašala 3,3 odstotka.
Za primerjavo: oktobra lani je bila 3,1-odstotna.
Storitve so bile na letni ravni dražje za 3,7 odstotka, blago pa za 3,2 odstotka.
Zanimivo je tudi, da so se nekatere skupine izdelkov pocenile.
Cene trajnega blaga so se na letni ravni znižale za 2,1 odstotka, poltrajnega blaga pa za 0,1 odstotka.
Podatki torej kažejo precej različno gibanje cen, odvisno od tega, kaj kupujemo in katere stroške imamo.
Zakaj imamo občutek, da denar izgine hitreje?
Statistika pokaže povprečno gibanje cen, vendar ne odraža popolnoma položaja vsakega posameznega gospodinjstva.
Družina, ki večino svojega proračuna nameni hrani, energentom in prevozu, lahko podražitve občuti precej močneje kot nekdo, ki ima drugačno strukturo stroškov.
Pomembno je tudi, da se inflacija računa glede na primerljivo obdobje.
Če se inflacija umiri, to še ne pomeni, da se cene vrnejo na raven izpred nekaj let.
Pomeni predvsem, da se cene ne zvišujejo več tako hitro.
Prav zato imajo številni ljudje občutek, da se življenjski stroški nikakor ne umirijo.
Kaj pa vi opažate pri vsakodnevnih nakupih?
Uradne številke so eno, izkušnje iz trgovin pa pogosto nekaj drugega.
Nekateri pravijo, da za 50 evrov danes kupijo občutno manj kot pred nekaj leti.
Drugi največje podražitve opažajo pri položnicah, ogrevanju in gorivu.
Zanima nas vaše mnenje:
- Ali za isti denar v trgovini dobite manj kot pred nekaj leti?
- Katera živila so se po vaših izkušnjah najbolj podražila?
- Koliko približno danes porabite za tedenski nakup hrane?
Zapišite svoje izkušnje v komentar. Morda bomo skupaj ugotovili, kateri stroški najbolj obremenjujejo slovenska gospodinjstva.
Vir: Statistični urad RS
