Koliko država plača na mesec? Preberite, kaj pravijo številke! 📊
Pred nedeljskim posvetovalnim referendumom o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom so zanimivi podatki, ki jih je zbrala STA.
Kaj pravijo številke?
Upravičencev je vse manj
Število upravičencev denarne socialne pomoči se zmanjšuje že od leta 2020.
Takrat, 1. decembra 2020, jih je bilo 105.778, 1. julija letos pa le še 67.181.
Mesečni znesek izplačil je padel manj izrazito: z 23,70 milijona evrov na 19,93 milijona evrov.
Po navedbah ministrstva se znesek giblje okoli 20 milijonov že dlje časa.
Pri tem velja pojasnilo, da prejemnik transfer prejme tudi za družinske člane, zato je upravičencev več kot prejemnikov.
Koliko znaša pomoč?
- Prva odrasla oseba ali samska oseba: 507,43 evra.
- Če je delovno aktivna od 60 do 128 ur na mesec: 639,36 evra.
- Če je aktivna več kot 128 ur na mesec: 766,22 evra.
Višina je odvisna od dohodkov, števila družinskih članov, prihrankov in drugih okoliščin.
Kdo so prejemniki?
Celovite evidence ni.
Ministrstvo ne vodi podatkov o narodnosti, invalidnosti ali zdravstvenih težavah prejemnikov, zato za nekatere skupine, na primer Rome, podatkov ni.
Zbralo je le podatke o državljanstvu tujcev za obdobje 2022 do 2025.
Lani je bilo med tujci največ državljanov BiH (v povprečju 1.468 na mesec), sledijo Kosovo (896) in Severna Makedonija (510). Ti podatki ne povedo, kolikšen delež vseh prejemnikov so tujci.
Brezposelni: konec avgusta je pomoč prejemalo 16.684 brezposelnih (37,4 odstotka vseh), med dolgotrajno brezposelnimi pa 61,8 odstotka. Po grobi oceni je to okoli četrtina vseh brezposelnih.
Kaj ni znano
Ministrstvo ne vodi statistike o tem, kako dolgo posameznik pomoč prejema, ker meni, da bi bila takšna evidenca zavajajoča, saj med upravičenci niso le brezposelni, ampak tudi zaposleni z nizkimi dohodki, kmetje, starejši in trajno nezmožni za delo.
Podatkov o številu in naravi zlorab prav tako ni.
Kako nadzorujejo?
Centri za socialno delo podatke preverjajo v 48 uradnih evidencah.
Sistem opozori na spremembe okoliščin, na primer smrt ali spremembo prebivališča, in center o pravici odloča znova.
Lažno prikazovanje ali zamolčanje okoliščin lahko pomeni vračilo denarja in izgubo pravice za določeno obdobje, v hujših primerih pa kazensko ovadbo zaradi goljufije.
Pomanjkljivost vidijo pri evidencah o dohodkih in premoženju v tujini, zato morajo prosilci o njih podati izjavo pod kazensko odgovornostjo.
Obstaja tudi pogoj, da upravičenec dejansko prebiva v Sloveniji.
Vir: STA, ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, ZRSZ.