Bomo jeseni za isto vrečko hrane spet plačevali bistveno več? 🛒 Črne napovedi kažejo na skoraj 12-odstotni skok cen! Več v članku: 👇
Gospodinjstva v Sloveniji bi se morala pripraviti na možnosti novih cenovnih šokov proti koncu leta.
Zaradi zaostrovanja razmer na svetovnih trgih se vse bolj nakazuje, da se bodo stroški osnovnih živil z zamikom prenesli tudi do domačih trgovcev.
Analitiki pri Oxford Economics ocenjujejo, da bi se globalne cene prehranskih surovin v letu 2026 lahko povišale za skoraj 12 odstotkov, prihodnje leto pa za dodatnih 4,8 odstotka.
Pod največjim udarom so žita, sadje, zelenjava ter mlečni izdelki, kar se bo sekundarno odrazilo na višjih cenah kruha, testenin, sira, olja in vina.
Kaj te številke dejansko pomenijo za naš denarnice?
Pomembno je poudariti, da 11,8-odstotna rast na svetovnih trgih ne pomeni avtomatsko enake podražitve končne potrošniške košarice v Sloveniji.
Končne cene v trgovinah so namreč odvisne od celotne dobavne verige – od stroškov predelave, transporta in energije do trgovskih marž in veljavnih pogodb.
Ključni razlogi za pesimistične napovedi analitikov so:
Ekstremne vremenske razmere: Huda suša in vročinski valovi po Evropi so opazno oklestili letošnji pridelek.
Manjši pridelek žita: Evropsko združenje Coceral je oceno letne žetve v EU in Združenem kraljestvu znižalo na 286,6 milijona ton (lani 310 milijonov ton).
Geopolitika in energija: Vojna v Ukrajini ter napetosti na Bližnjem vzhodu ohranjajo visoke cene gnojil in energentov.
Kot opozarja ekonomist Aleš Kuhar, se dražji energenti neizogibno prelijejo v višje stroške pridelave in predelave hrane.
Domače kmetijstvo se letos bori z izpadom pridelka pri krmi, sadju in zelenjavi, kar že ustvarja pritisk na živinorejo.
Trenutno stanje v slovenskih trgovinah je stabilno
Navkljub črnim scenarijem podatki Statističnega urada RS za avgust 2026 kažejo drugačno sliko: cene hrane in brezalkoholnih pijač so bili medletno nižje za 1,0 odstotka, glede na julij pa so padle še za dodatnih 0,3 odstotka.
Tudi Banka Slovenije za letos ostaja pri zmernejši oceni 1,9-odstotne rasti cen hrane, medtem ko za leto 2027 napoveduje približno 4-odstotno dvigovanje cen.
Vprašanje pa ostaja, kako močno bodo poletne vremenske ujme ter geopolitična tveganja te ocene še popravile navzgor.
Breme podražitev najbolj čutijo najšibkejši
Vsak odstotek podražitve osnovnih dobrin, kot so kruh, mleko in zelenjava, neposredno udari po proračunu družin ter upokojencev.
Čeprav so se pokojnine letos uskladile (skupno za več kot 5 odstotkov), je osrednje vprašanje, ali bodo dohodki zmogli prehiteti dejanske življenjske stroške.
Država na cene pšenice ali nafte na svetovnem trgu nima vpliva, ima pa vzvode za blaženje posledic doma – od davčnih razbremenitev in regulacije energentov do pomoči kmetijstvu in najbolj ranljivim skupinam.
Pravi preizkus učinkovitosti ukrepov bo tako sledil v prihajajočih jesenskih in zimskih mesecih.
